Evropske volitve – kam bi del?

Evropske volitve –  kam bi del?

Dogaja se mi isto kot dobri polovici volilnih upravičencev: vse bolj sem apatičen. Od velikanske zagnanosti iz konca osemdesetih let prejšnjega stoletja mi je ostalo le nekaj bledih odtenkov. V treh desetletjih sem prehodil križev pot od »vse« do »nič«. Na državni ravni se je sesul »moj« Demos, doma v Šentjurju me je povozila domača politika, moja država Slovenija se vrti v jalovem začaranem krogu, nad »mojim sovražnikom«  županom Diacijem so navdušeni domala vsi šentjurski občani… Pa še kaj se je zgodilo vmes. Sedaj pa še evropske volitve!

Da, evropske volitve? Nekoliko sem se trudil, da bi jih razumel, pa nisem prišel do konca. Temeljna dilema ostaja; ne vem, zakaj naj bi se pri evropskih volitvah odločal po okusu domače politične scene? Kot da gre za še ene državnozborske volitve. Zdi se, da se naši strankarski kandidati spretno izmika vsebini in bi se radi preko domače politike le prešlepali do sanjske službe v Bruslju.  Vsi,vsaj tisti, ki imajo realne možnosti za izvolitev, so evrofili. Kar je tudi zame čisto v redu, tu nimam kaj izbirati. EU je zgodovinski fakt in čeprav sem takrat na referendumu glasoval proti, danes menim, da ima svoj smisel. Le da mora biti takšna, da bo zdržala, da jo ne bodo požrli razni populizmi, nacionalizmi ali celo nelegalni migranti. Danes EU takšna ni, zato jo je potrebno spreminjati, zato bi rad vedel, kako razmišlja potencialno »moj« EU poslanski kandidati. Razumljivo, da je za demokratično, socialno in svobodno EU, toda je to EU narodov, so to Združene države Evrope? Kaj meni o »neokolonializmu« gospodarsko razvitega severa nasproti evropskemu jugu, ki je logična posledica prostega trga, pretoka kapitala in delovne sile? Kaj pravi o skupni vojski, zunanji politiki? Podobnih vprašanj je cela gora in večinoma ostajajo slabo odgovorjena ali sploh neodgovorjena. Na teh volitvah, vsaj po mojem mnenju, se  realno ne bomo odločali za ali proti EU, kot nas poskušajo pretentati naši kandidati za »sanjske službe«, več ali man j »med vrsticami« se bomo odločali o takšni ali drugačni EU. Vsaj morali bi se, pa se očitno ne bomo. Ker naša vizija  sploh ne obstaja?

Takšni so približno moji pomisleki. Ker ne vem, o čem naj bi odločal, se vse bolj nagibam k temu, da bom še največ naredil, če bom tisto volilno nedeljo raje šel na izlet na bližnji hrib. Lahko tudi na Resevno. Se vidimo?