To kar se dogaja na našem oblastnem vrhu, da predsedniku vlade v parlamentu nasprotuje že skoraj ustavna večina, a ne spravi skupaj konstruktivne nezaupnice, je več kot tragikomično. S(m)o brez ideje, brez človeka in brez energije. Imamo pa vstajnike, za katere žal velja nekaj podobnega. Le da ti očitno imajo energijo, toda le tisto podobno »pubertetniški« kljubovalnosti. Vse bi radi razsuli in nato vzpostavili nekaj utopičnemu socializmu podobnega. So sicer koristen faktor pritiska na zmedeno formalano politiko in, hvala bogu, prav nič več. Prav nič si ne želim njihove »neposredne demokracije«, ki bi nas verejtno pahnila v kaos tipa miloševičevske jogurtne revolucije. Janšev hud očitek o levi fašivizaciji te scene sploh ni tako iz trte izvit, kot na prvi pogled zgleda. K sreči vsaj za zdaj ni opaziti prav nobenih znamenj, da se vstajniki utegnejo osvojiti oblast, toda nestrpnost in žaljivost, s kakršnima se velika večina loteva vsake formalne oblasti in še najbolj Janševe vladavine, daleč presega sprejemljivo raven kulture političnega dialoga. Sliši se namreč, kot da od besed do pušk sploh ni več daleč. Kar je katastrofa. Je pa pozitivno, da je vstajniška filozofija spodbudila aktivno državljanstvo, jasno, tudi na nasprotni strani. Upam, da se bo do predčasnih volitev iz te zmede nekaj le izkristaliziralo.
Žal ne vem veliko, kaj se dogaja v Šentjurju. Vstajnikov na ulicah zagotovo (še) ni. Ostaja mi le to, kar poberem iz domačega fb. Diacijevo gibanje za občino Šentjur, ki je brez dvoma politično slepo črevo, je očitno povsem zamorilo domačo javno sceno. Zgodilo se je ravno nasprotno od želenega: GOŠ se je namesto v odpiranje javne scene podal v »preventivno izolacijo«, s katero upa zavarovati svoje koristi. Tako sedaj še tega ne morem reči, ali so dobri ali slabi. To, kako gospodarijo z občinskimi milijoni, pa bo tako ostala skrbno varovana skrivnost vse do izvolitve novega župana, zato se o tej najpomembnejši politični temi in Diacijevi nepolitiki ne splača izgubljati preveč besed. Šentjurski fb je glede GOŠ na splošno zelo indiferenten. Pero J., ki je včasih še tu in tam kaj skuhal, se je očitno skupaj s Katarinco umaknil v politični eksil, Stane A., ki je na FB najbolj aktiven, bi z užitkom razsul verjetno kar vsako (ljubljansko) oblast, ki ni prejšnja, protagonist SD v Šentjurju Jure R. je podobno čuden kot njegov šef Lukšič, drameljski Primož L. pa se utaplja v vstajniških iluzijah. SLS, NSi in Desus so mrknili, SDS pa kot da se s čelado na glavi zaletava v navidezni zid. Bolj pogosto se oglaša Jelka G., največkrat ko poskuša odgovarjati popadljivim Janševim nasprotnikom. Skratka, goševske in županske oblasti se še nihče ni resno dotaknil, kaj šele da bi jo poskušal ogroziti. Dokler bo tako, bo občinska politika en sam dolgčas.
FRANC KOVAČ BLOG 