Čas je za bojkot volitev?

Žal, zdi se, da da, tako evropskih kot občinskih in državnozborskih. Volilna abstinenca je že tolikšna, da je pod vprašajem legitimnost volilnih izidov. In se tem tudi demokracije? Ja, če bo šlo tako naprej, se bo slej ko prej postavilo vprašanje sprejemljivosti avtokratskih diktatur. Pa bomo spet tam nekje, kot je svet bil med prvo in drugo svetovno vojno, ko se je rešitev nakazala v podobi Hitlerja in Musolinija. Da se v to smer vrti naša realnost lepo kažejo uspehi avtoritarnih politikov in županov, politiki (Janković, Janša, Erajvec…) so si svoj status izborili s pomočjo svoje karizme, in tudi s pomočjo proporcionalnega volilnega sistema, županom pa je nedotakljivost bila podeljena kar z zakonom. Eni in drugi so s takšnim stanjem očitno povsem zadovoljni in bodo očitno zadovoljni tudi ostali, dokler bo na volišče prihajal še kakšen volivec. Že sedaj pa tako vemo, da na volišča hodijo več ali manj samo »pravoverni«. Ki so tudi edini izvoljivi. V resnici so oblastniki, ki v imenu demokracije legalno »uporabljajo« svoj položaj, v nas ubili vero, da je z volitvami možno kar koli spremeniti, da sta v pravičnost in poštenje stvar neke davne preteklosti. In tako jim vse prepuščamo in gremo raje na nedeljski izlet kot na volišča.
Toda ali je volilna abstinenca pravi odgovor na družbeno krizo? Ni, toda v sistemu kot ga imamo, ki se zdi nezamenljiv, je pravzaprav edini možen. Ko se bo ustvarila dovolj velika abstinenčna masa, nesporno znamenje blokirajočega nezadovoljstva, se bo prebudila naša intelektualna elita, če že na politično ne moremo računati, in bo ponudila nekaj drugačnega, morda novega. Recimo neposredno odločanje na referendumih. Toda prej se moramo dotakniti dna in ena od bližnjic do tja je morda volilna abstinenca.